Spalna paraliza

Hrbet - gledaš gor in je zmeri neki posebnega, proti bogu...
ja, težje zaspiš lažje dosegaš neke nove izkušnje... ne vem

OK, dat is wird, ker ... no eko. jst tudi na hrbti ne morem pa ne zaspat. Laughing

zadnje cajte se sicer trudm, da bi, ker me pol use neki vrt pa ramena ipd. bolijo, če spim na boki. katastrofa.
na sploh se mi zdi, da kar razmilam in razmišlam in razmišlam in gruntam pa dobim kšne ideje etc., če ležim na hrbtu. morda je pretok krvi bolši ...(LOL? Rolling Eyes

) hmmm .

Jst tut včasih nisem mogel zaspat na hrbtu. Dve let nazaj sem ene par mesecev poslušal hipnozo pred spanjem na hrbtu in me je večinoma kr hitro pobral in od takrat nimam problemov zaspat na hrbtu.

Pridružen/-a: Pon, 26. Nov 2007 1:02 Prispevkov: 2

Malo podrobnejši opis dogodkov, ki se vrstijo zadnja tri leta...

Za dostojen opis moram najprej povedati nekaj okvirnega o sebi. Star sem 29 let, študiram etnologijo in kulturno antropologijo na FF v Ljubljani. Živim v svojem stanovanju, sam. Za menoj je izjemno razburljivo in delno tragično življenje. Bil sem odvisnik od heroina, večkrat v komuni, v psihiatrični bolnici, na ulici. Kakorkoli že, končal sem gimanzijo in po opustitvi heroina pred petimi leti sem pričel s študijem etnologije & kulturne antropologije. Ker je študij izjemno lahek, večino časa namenjam študiju Zahodne ezoterične tradicje, t. j. zgodovinskemu & tematskemu (diahrnonemu & sinhronemu) študiju tokov, kot so hermtična alkimija, kabala, rožnokrižarstvo, ceremonialna magija, itd. Zelo intenzivno sem preučeval tudi globinsko psihologijo (Jung etc.), tradiconalizem (Guenon, Evola, Eliade, Schuon) ter avtentični tantrizem. Tega študija sem se polotil zaradi določenih izkušenj osebne narave, ki pa vsaj neposredno niso povezana s tem, o čemr nameravam pisati.

Pred tremi leti se mi je pričelo dogajati, da se zgodi - ponavadi v stanju rahlega pred-spanca ali v času prebujanja - da se zavedam, da spim, vendar telesa ne morem premakniti. Občutek je izjemno moreč in ga spremljajo tudi izjemno moreče sanjsko doživljanje. To moreče doživljanje težko opišem, ker je izjemno bizarno. Je podobno temu, kot bi blodil v Temo brez izhoda; včasih sanjam npr. da se sprehajam po nekih podzemnih, umazanih rovih brez pravega izhoda; vedar ves čas vem, da sanjam, in se ne morem prebuditi. Včasih v tem stanju zavestno kličem na pomoč bodisi angela, bodisi kakšno osebo, ki jo imam rad (npr. neko prijateljico ali mater). Potem se prebudim. Posebnost je ta, da so ta obodbja paraliz precej dolga, tudi do nekaj minut, kar sicer za spalno paralizo (o tem sem nekoliko že bral) ni običajno. Je še ena stvar, ki me pravzaprav plaši. Med paralizo oziroma v času more čutim intenzivno težooziroma bolečino v prsih; hropem in v glavi (v sencah) me stiska. Po tem, ko se naposled prebudim, se počutim skrajno izmučenega in bolečina v prsih in sencah (v glavi) traja še nekaj časa. Včasih potrebujem pol ure, da pridem ksebi, in nazaj zaspim pri luči. Jemljem zdravilo Zyprexa, ki je anti-psihotik, vendar ga jemljem v izjemno nizkih količinah oziroma ga počasi opuščam.

Poznam vse legende, povezane z paralizo v spanju, od legend o incubusih & succubusih, prek keltskih in angleških legend o veščah ("Hag") do naših legend o mori; kot tudi teorije o posedenosti, astalnem vampirizmu, itd. Na te teorije ne polagam prevelike teže, a jemljem jih dovlj zares, da sem si nad posteljo pritrdil lastnoročno narisan pentagram. (Trota-moraoziroma "morna taca" - star slovenski apotropejski simbol proti mori, ki so ga v nekdnajih, boljših časih, ko ljudje zaradi t. i. "prosvetljenstva" še niso docela pozabili Vednosti Starih, risali na zibke, da otrok ne bi tlačila mora). Kljub temu pojava ne razumem docela. Vzel si bom nekoliko časa in si ogledal forum; zelo bi bil vesel karšnihkoli izkušenj. Mora oziroma paraliza, ki jo doživljam, je namreč bizarna in nasilna. Ni ravno pogosta (cca 1 x na dva meseca), vednar je skrajno neprijetna. Naj omenim še to, da živim v enosobnem stanovanju, in da je v prostoru, kjer spim, veliko "težkih" knjig( knjige o filozofiji, religiji, itd.) Knjiga je sicer knjiga - nisem vraževeren, toda vse v prostoru ima nek določen vpliv. Navsezadnje že vrtnica v vazi spremni razpoloženje v prostoru. Kakorkoli, ker me zadeva zanima že iz vidika čiste vednosti, bom vesel pripomb.

lp
welcome back :]

po mojem mnenju - kogarkoli prime paraliza- kdorkoli je govoril o paralizi in ni imel izkušenj z njimi je bila mora - zravn so bile dodane pravtako bolane sanje ...
tudi sam jih imam na vsake toliko - nekako sem jih že navajen - ampak pojavijo se mi kadarkoli kjerkoli (doma, kjer študeram, pri dragi, pri sorodnikih / sredi noči, sredi belega dne, zjutraj ,... )

načeloma pa sem že natreneran, da vem da ležim nekje in imajo počasi zmeraj manj shrljiv vpliv..

Trstek je napisal/a:

načeloma pa sem že natreneran, da vem da ležim nekje in imajo počasi zmeraj manj shrljiv vpliv..

Ravno to je mene počasi vrglo iz paralize ven,

ko sem se ji nehal upirati...
(sicer pa ne morem z gotovostjo trditi, da me nebi popustila tudi drugače)

citiram svoj opis(doživel sem jo pa samo enkrat):
"Takrat sem se zbudil. Pof ! Shocked Nisem se mogel premikati. Pomislil sem, da se nima smisla upirati(strah je bil se vedno nekako prisoten) in sem kar malo počakal, tam na postelji ležal naprej. Nato sem že začutil po celem telesu, kot da se rastaplja tista blokada in na hitro iz enega dela telesa na vse strani se je tista blokada rastopila in spet sem se lahko premikal.
Bilo je kot da bi nekako ohromel. Vsega se zavedaš, le premikati se ne moreš."